O vlogi in vrednosti designa

Sodeč po raziskavi, opravljeni med partnerji ob začetku projekta KCDM 4.0, je nerazumevanje vloge in vrednosti designa ena največjih ovir, zaradi katerih podjetja designa ne uporabljajo bolj strateško.

Zakaj je tako, predvsem pa, kako bolje razumeti design, njegov naloge in zmožnosti, vrednost ter nenazadnje ceno — o tem so na strokovnem dogodku v MAO v sredo, 26. 11. 2025 razmišljali Luka Stepan, direktor oblikovalskega studia Sito iz Ljubljane, in njegovi gostje: Robert Ilovar, soavtor knjige Oblikovanje vrednosti: vrednost in učinki oblikovanja vidnih sporočil ter dejavniki, ki vplivajo nanje; Zarja Vintar iz studia Kofein, ki je sodelovala pri oblikovanju spletnega orodja Priporočila za vrednotenje oblikovalskih storitev, ter Anja Zorko, direktorica Centra za kreativnost.

Da bi bile informacije za podjetja čim bolj konkretne in aplikativne, so razumevanje vloge designa razdelili na tri faze: pred, med in po projektu.

Pred sodelovanjem: razumevanje tveganj in dober brief

V prvi fazi, torej pred začetkom sodelovanja, se je pomembno najprej vprašati, ali design sploh potrebujemo, od narave in zahtevnosti projekta pa je tudi odvisno, kakšno sodelovanje bo najprimernejše — bo dovolj angažiranje manj izkušenega, zunanjega designerja, ali so pričakovanja, z njimi pa tveganja projekta tako velika, da potrebujemo izkušeno ekipo design strokovnjakov. Temu primerna naj bodo tudi sredstva, namenjena designu. V nobenem primeru pa sodelovanja ni smotrno začeti brez dobrih, premišljenih izhodišč oziroma briefa.

Med sodelovanjem: ključ je — sodelovanje

V fazi sodelovanja, torej dela na projektu, je Luka Stepan izpostavil, da je pomembno to, da naročnik poleg svojega (razvojnega, inovacijskega, proizvodnega ipd.) procesa pozna tudi design proces. Oba morata biti namreč poravnana tako, da je potek dela optimalen in da ne prihaja do frustracij zaradi čakanja ali ozkih grl. Da bi sodelovanje z oblikovalci izkoristili v polni meri, je pomembno, da se proces v vsaki fazi vključijo pravi kadri in odločevalci z naročnikove strani, da znajo podati ustrezne, konstruktivne informacije, pa tudi, da je ekipa, ki na projektu sodeluje, opremljena z ustreznimi orodji za reševanje pogosto neizogibnih konfliktov, preden ti prerastejo in ogrozijo projekt.

Po sodelovanju: merjenje vrednosti

Da zaključek projektnega sodelovanja ne bo pomenil tudi konca ‘ukvarjanja’ z designom, je pomembno, da vnaprej zastavimo finančne, operativne in strateške cilje, ki jih s projektom zasledujemo, in jih po zaključku projekta tudi merimo. Rezultati morda ne bodo takojšnji, so pa za podjetje pomemben vir informacij o tem, koliko v oblikovanje vlagajo in koliko se jim ‘splača’ ter tako pogosto pogoj za ponovitev sodelovanja. Pomemben razmislek je tudi lastništvo designa – odločitve o tem, kdo bo odločal o spremembah po lansiranju izdelka, kdo jih bo izvajal in kako poskrbeti za to, da bodo skladne z izvirno rešitvijo.

Določanje cene oblikovalskih storitev in vrednost oblikovanja

Ker je oblikovalski proces za naročnike (celo za same oblikovalce) pogosto zapleten, naročniki pa pogosto vidijo le končni izdelek in ne razumejo pomena, obsega in vrednosti procesa, mu je težko postaviti primerno ceno.  Zarja Vintar iz studia Kofein je predstavila spletno orodje Priporočila za vrednotenje oblikovalskih storitev — zbirko napotkov in podatkov, ki so jo na Društvu oblikovalcev Slovenije vzpostavili prav zato, da bi oblikovalcem, pa tudi naročnikom, pomagali primerno oceniti oblikovalsko delo.

Na to, da vrednost oblikovanja pogosto presega njegovo ceno, je opozoril že Luka Stepan, ko je na praktičnih primerih pokazal na možnost prihrankov pri izdelavi in pripravi orodij, času za montažo in drugih procesih v podjetju, ki jih lahko naslovijo in izboljšajo premišljene design rešitve.

O vrednosti oblikovanja vidnih sporočil pa je spregovoril Robert Ilovar. Poudaril je, da se moramo pri iskanju odgovora vedno vprašati, za koga oblikovanje prinaša vrednost; dobro oblikovanje namreč nima vrednosti samo za podjetje — naročnika, ampak ima pozitivne učinke tudi na druge deležnike: na posameznika, na skupnost in na planet.

Raziskava in knjiga Oblikovanje vrednosti: Vrednost in učinki oblikovanja vidnih sporočil ter dejavniki, ki vplivajo nanje, sta leta 2021 v soavtorstvu z Ajdo Schmidt nastali kot odgovor na pomanjkanje utemeljenih, prepričljivih in relevantnih argumentov za dodano vrednost kakovostnega oblikovanja vidnih sporočil pri nas. V sklepnem delu knjiga predstavlja tudi model za razumevanje vrednosti, ki ga sestavljajo učinki oblikovanja vidnih sporočil ter popis dejavnikov, ki vrednost lahko povečajo, in preprek, ki zavirajo ali onemogočajo njegov poln izkoristek.

Sredstva za sodelovanje podjetij s kreativci

Za spodbude sodelovanja podjetij z designerji in drugimi kreativnimi industrijami, povečanje medsebojno razumevanje teh panog in pozitivne učinke, ki jih sodelovanje prinaša, že vrsto let skrbi Center za Kreativnost. Direktorica Anja Zorko je udeležencem predstavila vrsto domačih in mednarodnih razpisov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev za razvojne in inovacijske projekte, ki vključujejo design.

Strokovno srečanje smo pripravili kot odgovor na dve izmed najpogostejših ovir, ki podjetja v partnerstvu KCDM ovirajo pri bolj smeli, celostni uporabi designa za doseganje poslovnih ciljev: Nerazumevanje vloge in vrednosti designa. Raziskavo smo opravili v začetku leta 2025 v sodelovanju z Darraghom Murphyjem iz svetovalnega podjetja DUCO.

Foto: Andraž Šapec