Koledar
GZS, Ljubljana
15. oktober, 2026

Zaključna konferenca KCDM: Med idejo, algoritmom in uporabnikom

Kako UI spreminja kreativne procese, ekipe in odgovornost za odločanje?

Tema srečanja ob zaključku 4. edicije Kompetenčnega centra za design management bo vprašanje o vlogi umetne inteligence pri inoviranju in v kreativnih procesih. Poleg tega bomo predstavili izsledke validacij, izstopajoče dosežke partnerskih podjetij in ključne rezultate projekta.

Obvezna brezplačna prijava na konferenco

Program

četrtek, 15. oktober, dvorana A, GZS, Ljubljana

8.40 – prihod udeležencev, zbiranje, kava

9.00 – 10.00 Inovativnost slovenskih podjetij – kaj pravijo številke:
Miha Klinar, vodja KCDM o rezultatih validacij partnerskih podjetij; dr. Peter Wostner o poročilu UMAR; državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport mag. Leon Korošec

10.00 – Virginia Palm: kako uporabljati umetno inteligenco za učinkovito odločanje in vodenje, ne da bi pri tem izgubili človeško ustvarjalnost 

11.00 – odmor

11.15 – Kristi Hodak Knobloch: Kako UI spreminja vašo sposobnost inoviranja?

12.00 – Mito Mihelič: Inoviranje v dobi UI: kako se ga lotiti in ob tem ohraniti nadzor ali kakovost odločanja?

12.45 – kosilo

13.30 – Metka Hrovat: Prihodnost ni več prihodnost; Ko je milijardni konkurent hitrejši, tehnološko naprednejši in cenejši: kaj je potem evropska prednost?

14.00 – Izkušnje partnerjev KCDM 4.0 – 1. del

  • Igor Medjugorac, Rdeči oblak
  • Vojka Kos, JUB
  • Luka Stepan, Sito

14.45 – odmor

15.00 – Izkušnje partnerjev KCDM 4.0 – 2. del

  • Aljaž Česnik, Humanfrog
  • Luka Pirnat, Pirnar
  • Jasna Benedik, RCN

15.45 – sklepne besede: zaključek projekta, pogled naprej

O gostih

Virginia Palm

Virginia Palm, foto: LinkedIn

Osrednja govorka konference bo Virginia Palm, strokovnjakinja za nevroznanost in psihologijo ter certificirana coachinja za vodilne kadre. Govorila bo o tem, kako lahko umetna inteligenca podpre odgovorno odločanje in vodenje in kako izkoristiti njene potenciale, ne da bi pri tem izgubili ali zanemarili bistvo človeške ustvarjalnosti.

V več kot 15 letih izkušenj na področju tehnologije, razvoja produktov in poslovnega svetovanja, med drugim pri McKinsey & Company, je ugotovila, da učinkovitost posameznikov na visokoobremenjenih položajih pogosto pada: ne, ker ne bi imeli strokovnih znanj, ampak ker ne poznajo kognitivnih pristopov, ki bi jim v poplavi informacij pomagali ohranjati ostrino misli in jih opremili s sposobnostjo za sprejemanja pravih odločitev, tudi pod velikimi pritiski. Prihod umetne inteligence je vse to le še poslabšal.

Virginia Palm je danes samostojna svetovalka in predavateljica na temo povečanja učinkovitosti razmišljanja in vodenja. Svoje znanje s področja nevroznanosti in delovanja možganov uporablja za pojasnjevanje in optimiziranje načinov delovanja — vodenja, odločanja in odzivanja na spremembe — organizacij. Palm je tudi ustanoviteljica programa Augment Mind, s katerim podjetjem pomaga pri integraciji dela z umetno inteligenco na načine, ki upoštevajo delovanje naših možganov, omejitve in ovire pri ljudeh ter tako zagotovijo uspešnost tranzcicije v organizacijo, ki UI uporablja strateško in dolgoročno uspešno.

Kristi Hodak Knobloch

Kristi Hodak Knobloch, foto: LinkedIn

Kristi Hodak Knobloch bo poskušala odgovoriti na vprašanje, kako UI spreminja sposobnost inoviranja podjetij. Inoviranje je danes ključen vir rasti. Podjetja z močnimi inovacijskimi sposobnostmi ustvarijo približno dvakrat večjo rast prihodkov iz inovacij kot druga podjetja.

Kljub temu za inoviranje pogosto ni dovolj časa, ideje obtičijo na poti od zamisli do izdelka, umetna inteligenca pa obljublja, da bo vse to rešila. A resnično vrednost iz UI danes dobi le približno 5 % podjetij. In to tista, ki že znajo inovirati: vedo, kateri problem rešujejo, imajo jasno usmeritev, prave ljudi in procese, ki idejo pripeljejo do profitabilne rešitve in jo nenehno izboljšujejo.

V svojem predavanju bo odgovarjala na 3 vprašanja:

  • Kaj je potrebno, da podjetje raste skozi inoviranje?
  • Kje se podjetjem najpogosteje zatakne?
  • Kje AI pomaga in kje škodi?

Kristi Hodak Knobloch je v zadnjih desetih letih kot Design Director pri McKinsey & Company v Londonu svetovala več kot 150 izvršnim direktorjem v 25 državah, pomagala zgraditi šest inovativnih podjetij in se učila iz še več produktnih strategij, ki nikoli niso zaživele. S podjetji je prehodila več tehnoloških valov: digitalizacijo, elektrifikacijo vozil in zdaj umetno inteligenco. Predstavila bo vzorce, zaradi katerih se inovacije zataknejo ali ne prinesejo obljubljene vrednosti, ter kje je UI rešitev, kje pa del problema.

platforma The Keepers

Mito Mihelič

Mito Mihelič

Mito Mihelič bo v predavanju predstavil, kako umetna inteligenca spreminja in skrajšuje sodobne inovacijske procese – od ideacije in oblikovanja vrednostnih predlogov do raziskovanja uporabnikov, prototipiranja in testiranja. Pokazal bo, kje lahko AI učinkovito deluje kot »copilot« ter kje mora človek še vedno ohraniti nadzor, kritično presojo in odgovornost.

Osrednje vprašanje predavanja bo, kako izkoristiti hitrost in potencial AI, ne da bi pri tem zmanjšali kakovost odločanja. Čeprav lahko AI pomaga hitreje priti do odgovorov in rešitev, to ne pomeni, da so inovacijske odločitve lažje – pogosto postajajo še zahtevnejše. Zato ostajajo človeška presoja, razumevanje konteksta in odgovornost ključni elementi uspešnega inoviranja v dobi umetne inteligence.

Mito Mihelič je programski direktor za Executive Education na ESMT Berlin (European School for Management and Technology), kjer pripravlja in vodi mednarodne vodstvene programe s poudarkom na strategiji, transformaciji, inovacijah in umetni inteligenci. Diplomiral je iz vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dodatno pa se je izobraževal na Hasso Plattner Institute – School of Design Thinking v Nemčiji ter na Univerzi v Tokiu na Japonskem. Pred prihodom na ESMT je deloval v skupini Viessmann, kjer je bil odgovoren za vpeljavo Design Thinkinga in sorodnih uporabniško usmerjenih metodologij, pozneje pa je kot vodja področja Design Strategy pri Maschinenraum v Berlinu razvijal strateške iniciative za sodelovanje nemških malih in srednje velikih podjetij. Poučeval je na več berlinskih visokošolskih ustanovah in deloval tudi kot predavatelj na Hasso Plattner Institute Academy v Potsdamu ter kot gostujoči profesor na Anhalt University of Applied Sciences – Bauhaus Campus v Dessavu. Njegovo delo povezuje oblikovalski način razmišljanja, poslovno strategijo in razvoj vodilnih kadrov v kontekstu tehnoloških in organizacijskih sprememb.

Metka Hrovat

Metka Hrovat, foto: LinkedIn

Študijski obisk Hongkonga in Shenzhena odpira precej širše vprašanje od tega, kako hitro Kitajska razvija in uvaja umetno inteligenco. Pokaže okolje, v katerem AI, digitalizacija, robotika, avtonomna in električna mobilnost, novi poslovni modeli ter izjemna hitrost od ideje do izvedbe na številnih področjih niso več prihodnost, ampak sedanjost.

Metka Hrovat bo skozi managerski in znamčni pogled povezala ključne uvide iz akademskega in inovacijskega okolja Hongkonga in Shenzhena ter iz neposrednega stika z različnimi obrazi kitajskega tehnološkega ekosistema, med drugim Alibaba, Huawei, BYD, Hexagon, EN+, Unitree Robotics, z lastnimi izkušnjami uporabe AI v tem okolju. V ospredju ne bo tehnologija sama, temveč vprašanje, kaj takšen razvoj pomeni za konkurenčnost evropskih podjetij in za Evropo kot znamko.

Če evropsko podjetje vstopa v tekmo s kitajskim konkurentom, ki je lahko hitrejši, tehnološko naprednejši in cenovno agresivnejši, samo evropsko poreklo ni odgovor. Kaj je potem tisto, zaradi česar bo kupec izbral nas? Zaupanje, kakovost, design, varnost, trajnost, servis, bližina kupcu, razumevanje njegovih potreb ali nekaj, česar še nismo dovolj jasno opredelili in spremenili v konkurenčno prednost?

Predstavitev zato ne bo potopis in tudi ne predstavitev Kitajske kot modela, ki bi ga Evropa morala kopirati. Je povabilo k zahtevnejšemu razmisleku:

Če Kitajske ne moremo in ne želimo premagati tako, da postanemo Kitajska, v čem bomo nepogrešljivo evropski?

In predvsem k vprašanju, ki bi ga moral po predstavitvi v svoje podjetje odnesti vsak manager:

Kdo je naš kitajski konkurent?

In če je hitrejši, naprednejši in cenejši, zakaj bo kupec izbral nas?

Prijava na dogodek

Povezava do prijavnice

Udeležba je brezplačna. V primeru zapolnitve mest imajo prednost zaposleni v partnerskih podjetjih KCDM. Če bodo prijave presegle kapacitete, vas bomo o tem obvestili.